Ročno premeščanje bremen pomeni katerokoli od dejavnosti, ki jih izvaja eden ali več delavcev: dvigovanje, držanje, odlaganje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Breme je lahko živo (oseba ali žival) ali neživo (predmet). Te dejavnosti pogosto potekajo v ergonomskih pogojih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje delavcev, predvsem v smislu razvoja kostno-mišičnih obolenj.
Ročno premeščanje bremen lahko povzroči:
Inšpektorat za delo je takoj, ko je Pravilnik o ročnem premeščanju bremen stopil v veljavo 1. avgusta 2024, pričel izvajati usmerjene nadzore v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen v različnih dejavnostih, med drugim v dejavnosti gradbeništva, proizvodnih dejavnostih, trgovini, domovih starejših občanov, bolnišnicah in podobno.
Akcijo usmerjenih nadzorov v zvezi z ročnim premeščanjem bremen se nadaljuje tudi v letu 2025. Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu so do 13. avgusta 2025 opravili inšpekcijske nadzore pri 222 delodajalcih. Od teh je bilo opravljenih:
V okviru inšpekcijskih nadzorov so bila pregledana delovna mesta, na katerih se je izvajalo 484 različnih delovnih opravil v zvezi z ročnim premeščanjem bremen. Od teh je bilo:
Iz ugotovitev že izvedenih inšpekcijskih pregledov je razvidno, da je skoraj polovica (47 %) pregledanih delodajalcev (predvsem manjših, ki zaposlujejo od 1-9 in 10-49 delavcev) do inšpekcijskega nadzora ocenila tveganja in določila varnostne ukrepe v skladu z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
V okviru opravljenih inšpekcijskih nadzorov je bilo tudi preverjeno, ali delodajalec zagotavlja, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali rokuje z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo večjo od 50 newtnov. Ugotovljeno je bilo, da:
Inšpektorji za delo so v okviru izvedenih usmerjenih nadzorov izdali oziroma izrekli naslednje ukrepe:
Vir: IRSD