KDAJ POSTANE DRUŽINSKO PODJETJE SOLASTNIŠKO?

Objavil/a Michele Mlakar dne 08. 10. 2025 ob 16:16

Družinsko podjetje postane solastniško, ko več družinskih članov prevzema družinski posel, ker v primeru dedovanja v podjetje pridejo dediči - nečaki/nečakinje in partner/partnerka preminulega. Kako se temu izogniti?

Družinski dogovori so izjemno pomembni za dolgoročno uspešno poslovanje. Določajo tudi strategijo poslovanja. Predvsem se dorečejo scenariji, ki določajo pogoje izstopa ali dedovanja. Ko solastnik odhaja iz podjetja, je zelo pomembno, da se ve, pod kakšnimi pogoji odhaja.

Klasična družbena pogodba, ki jo zapiše notar, je škodljiva, ker zakon določa zelo kratke roke izplačil v primeru izstopa družbenika ali dedovanja. Če je treba po tržni vrednosti izplačati npr. 50-odstotni delež v treh letih, tega ne preživi nobeno podjetje.

Kako se tega lotimo? 

Dogovore se začne oblikovati postopno - od zahtevnejših do manj zahtevnih, ker je za zahtevnejše potrebnega več razmišljanja. Srečanja potekajo na dva do tri tedne, da lahko vsak družinski član razmisli o predlogih. Na ta način se zmanjša število srečanj oziroma se jih prilagodi tako, da se v njih doseže vse potrebne dogovore.

Ključna skupina dogovorov:

  • dedovanje in izstopni pogoji,
  • vrednotenje deleža,
  • čas izplačevanja,
  • način izplačila.

Pomembni dogovori:

  • pogoji solastništva,
  • funkcije in upravljanje,
  • vrednote, vizija in poslanstvo,
  • delo družinskih članov v podjetju.

To je zgolj nekaj izjemno pomembnih področij. Največji izziv solastništva je ta, da se družina ali prijatelji pogovarjajo zgolj o vstopu v podjetje - pri notarju spišejo klasično družbeno pogodbo po ZGD-1, ki pa je v praksi izjemo škodljiva za podjetje in tiste, ki morajo izplačati.

Koliko in kako vrednotiti podjetje ob izstopu družbenika

Imamo nekaj različnih možnosti:

  1. Tržna vrednost s cenitvijo podjetja (to vam odsvetujemo).
  2. Po računovodski vednosti, ki je v bistvu vrednost kapitala.
  3. Diskontirana tržna vrednost - opravi se cenitev, vendar se ne izplača 100-odstotni delež.

Lahko pa tudi na naslednji način. Dogovorimo se, da se ob delitvi lastništva zapiše zaveza, da bodo nasledniki v podjetju aktivno doprinašali npr. vsaj 8 let. Če nekdo izstopi prej, se delež obračuna na sledeči način:

  • od 0 do 2 let = 20 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža;
  • od 2 do 4 let = 40 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža;
  • od 4 do 6 let = 60 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža;
  • od 6 do 8 let = 80 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža;
  • od 8 let naprej = 100 % ocenjene vrednosti posameznikovega deleža.

Zapisanega ne jemljite kot recept. Za tovrstna usklajevanja je potrebno izjemno veliko izkušenj in davčno-pravnega znanja. Vsaka odločitev ima tudi zakonodajne posledice. Premajhno izplačilo lahko npr. pomeni, da bo izstopajoči plačal več davka, kot bo prejel plačila. Zato je pri dogovorih potrebna velika previdnost.

Še en primer (izstopnih) pogojev. Doba izplačil:

  • V primeru, da se izplačuje do 25-odstotni poslovni delež, je doba izplačila 5 let.
  • V primeru, da se izplačuje do 50-odstotni poslovni delež, je doba izplačila 7 let.
  • V primeru, da se izplačuje do 75-odstotni poslovni delež, je doba izplačila 9 let.

Na MoST inštitutu dajo tem tematikam izjemno veliko pozornosti. Razlog je, da lahko edino na ta način zaščitijo poslovanje na dolgi rok. Predstavljajte si, da podjetnik podari celoten delež podjetja dvema potomcema. Eden se čez nekaj mesecev odloči izstopiti in od svojega brata oziroma sestre zahteva, da mu v treh letih izplača celoten delež - katastrofa.

Skozi mediacijo z različnimi tehnikami preverjajo in usklajujejo vse dogovore na način, da bo podjetje preživelo ne glede na »muhe« solastnikov. To je želja staršev in pogoj, da se jim izplača zaslužena renta. Zato je izjemno pomembno, da se vse dogovore uredi na način, da nihče ne more izsiljevati izplačila na kratek rok.

Običajno starši razmišljajo, da bodo lastništvo podjetja razdelili enakovredno med zainteresirane potomce. Najpogosteje to ni dobra rešitev, saj nasledniki redko delujejo skladno in ne prispevajo enako k razvoju podjetja.

Za več informacij preberite članek do konca na naslednji povezavi: Članek


Vir: OZS, avtor Uroš Kvas