Delodajalec se je je znašel v finančnih težavah, delavcem 5 mesecev ni mogel izplačati plače v roku dogovorjenem s pogodbo o zaposlitvi, z izplačilom je zamujal od štiri do šest dni.
Delodajalca zanima ali lahko delavec zaradi kasnejšega izplačila plače, kot je dogovorjeno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec je delodajalca sicer ustno opomnil na zamudo pri izplačilu plače. Kako postopati v takem primeru?
Na podlagi 2. odstavka 111. člena ZDR-1 mora delavec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorat za delo. V kolikor delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega obvestila ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi svoje kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30 – dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
Neizplačilo plače ob pogodbeno dogovorjenem roku pomeni kršitev tudi, če je delodajalec plačo kasneje izplačal z zamudo izplačila.
V kolikor delodajalec po prejetem pisnem opominu v zakonsko določenem roku kršitev odpravi torej izplača plače z obrestmi bi bila kršitev odpravljena, delavec pogodbe o zaposlitvi ne bi mogel izredno odpovedati. Pogodbo o zaposlitvi bi delavec lahko odpovedal redno ter bi se moral držati odpovednega roka, ki je določen v ZDR-1 ali v pogodbi o zaposlitvi.
V kolikor delavec ni pisno opozoril na kršitve inšpektorata za delo, kot to to določa ZDR – 1 menim, da pogoj za izredno odpoved pogodbe s strani delavca ni izpolnjen.
Pravna podlaga odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca izhaja iz 111. člena ZDR -1 in sicer:
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka 111. člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Iz sodne prakse izhaja, da naj bi bila najbolj pogosta razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi razloga, določena v 3. in 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR-1. To pomeni, da se delavci najpogosteje odločijo za izredno odpoved, če jim delodajalci daljše časovno obdobje vsaj dva meseca ne izplačajo plače oziroma nadomestila plače ali jim delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.
V mnogih primerih, ki izhajajo iz prakse delodajalci, ki se znajdejo v finančnih težavah, zaradi katerih ne morejo več pokrivati svojih tekočih obveznosti, pogosto delavcem še vedno izplačajo plače ne pa tudi prispevkov.
VIR: ozs
